-
1 sulk
(to show anger or resentment by being silent: He's sulking because his mother won't let him have an ice-cream.) kujati se- sulky- sulkily
- sulkiness* * *[sʌlk]1.noun(večinoma plural)slaba volja, nejevolja, čemernost; kujanje; kujavec, -vka, sitnež, puščobato be in the sulks — biti slabe volje (nejevoljen), kujati se, jeziti se ( with na);2.intransitive verbbiti slabe volje (nejevoljen), jeziti se ( with na); leno teči (reka); nepremično stati ali ležati (gozd, morje) -
2 wrong
[roŋ] 1. adjective1) (having an error or mistake(s); incorrect: The child gave the wrong answer; We went in the wrong direction.) napačen2) (incorrect in one's answer(s), opinion(s) etc; mistaken: I thought Singapore was south of the Equator, but I was quite wrong.) motiti se3) (not good, not morally correct etc: It is wrong to steal.) narobe4) (not suitable: He's the wrong man for the job.) napačen5) (not right; not normal: There's something wrong with this engine; What's wrong with that child - why is she crying?) narobe2. adverb(incorrectly: I think I may have spelt her name wrong.) napačno3. noun(that which is not morally correct: He does not know right from wrong.) kar je narobe4. verb(to insult or hurt unjustly: You wrong me by suggesting that I'm lying.) biti krivičen- wrongful- wrongfully
- wrongfulness
- wrongly
- wrongdoer
- wrongdoing
- do someone wrong
- do wrong
- do wrong
- go wrong
- in the wrong* * *I [rɔŋ]nounkrivica; zmota, zabloda, napačnost, greh; (redko) škoda, žalitev; juridically prestopek, prekršek, pregrešek, delikt, nedovoljeno dejanjepublic wrong — javen delikt, kaznivo dejanjeto commit a wrong — zagrešiti (zakriviti, narediti) krivicoto be in the wrong — biti v zmoti, ne imeti pravto do wrong — napak, ne prav delati, grešitito do s.o. wrong, to do wrong to s.o. — delati (narediti) komu krivicoto make wrong right — popraviti krivico, spremeniti slabo v dobroto put s.o. in the wrong — dokazati komu, da nima pravII [rɔŋ]adjectivezmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugodena wrong answer — napačen, nepravi odgovorwrong one, slang wrong'un — (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakovalthe wrong side of the blanket figuratively nezakonityou are wrong in believing that — nimaš prav (motiš se), če to verjamešwhat's wrong with you? — kaj pa je (narobe) s teboj?to be in the wrong box figuratively biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubiit is the wrong side out — to je narobe, obrnjenowhat's wrong with a cup of tea? colloquially kako bi bilo s skodelico čaja?what do you find wrong with it? — kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?to get (to have) hold of the wrong end of the stick figuratively (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)to get out of the bed (on) the wrong side figuratively colloquially z levo nogo vstati; biti slabe voljehe will laugh on the wrong side of his mouth figuratively smeh ga bo že minilto prove s.o. wrong — dokazati komu, da nima pravto go wrong — zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v reduhe found himself in the wrong shop figuratively colloquially ni na pravega naletelit is very wrong of you to support him — zelo napak je od vas, da ga podpirateto take the wrong turning ( —ali path) — figuratively zaiti na kriva potaIII [rɔŋ]adverbneprav, nápak, narobe, pogrešno, lažnoto act wrong — ne delati prav, napačno delatito get it wrong — (z)motiti se, napačno razumetito get in wrong with s.o. American colloquially lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebeto go wrong — iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; commerce slabo iti; technical slabo funkcionirati, biti pokvarjento get s.o. in wrong with — spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga prito guess wrong — napak uganiti, krivo zadetiIV [rɔŋ]transitive verbbiti krivičen (s.o. — do koga), krivično ravnati (z), delati krivico (komu), škoditi, prizadeti škodo (komu), prevarati (s.o. of s.th. — koga za kaj); zapeljati (žensko); nautical odvzeti veter (ladji) -
3 rampage
[ræm'pei‹](to rush about angrily, violently or in excitement: The elephants rampaged through the jungle.) divjati* * *[ræmpéidž]1.besnenje, besnost, jeza, divjanje, skakanjeto be (to go) on the rampage — divjati, razsajati, besneti; rohneti, biti slabe volje, biti ves iz sebe od jeze;2.intransitive verbbesneti, divjati, razsajati; biti razkačen; drveti sem in tja, nemirno tekati sem in tja, skakati -
4 skin
[skin] 1. noun1) (the natural outer covering of an animal or person: She couldn't stand the feel of wool against her skin; A snake can shed its skin.) koža2) (a thin outer layer, as on a fruit: a banana-skin; onion-skins.) lupina3) (a (thin) film or layer that forms on a liquid: Boiled milk often has a skin on it.) koža2. verb(to remove the skin from: He skinned and cooked the rabbit.) odreti- skin flick
- skin-tight
- by the skin of one's teeth* * *I [skin]noun(človeška) koža; anatomy sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino); slang pivo; slang konj, kljuse; jocosely fant; slang lopov, slepar; botany kožica, luščina, lupina; površina; nautical lesena ali železna oblogathe outer skin — pokožnica, koža vrhnjica, epidermagold-beater's skin — tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlatawith a whole skin — s celo kožo, nepoškodovanto be in bad skin figuratively biti slabe voljehe is only (he is nothing but) skin and bone — sama kost in koža ga je, zelo mršav jeto escape by the skin of one's teeth — za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnostiit gets under my skin figuratively colloquially jezi me, razburja meto get under one's skin colloquially iti komu na živce, jeziti (boleti) kogahe has a thick skin — on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravoto jump (to leap) out of one's skin figuratively skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin — célo, zdravo kožo odnestinear is my shirt, nearer my skin figuratively bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližjiII [skin]transitive verb & intransitive verbdati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti; slang odreti, prevarati, oslepariti, izropati; American colloquially prekositi; colloquially sleči tesno obleko; prekriti s kožo ( over)to skin alive — živega iz kože dati, figuratively popolnoma potolči, premagatito skin a flint figuratively zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem -
5 sort
[so:t] 1. noun(a class, type or kind: I like all sorts of books; She was wearing a sort of crown.) vrsta2. verb(to separate into classes or groups, putting each item in its place: She sorted the buttons into large ones and small ones.) sortirati- sorter- of a sort / of sorts
- out of sorts
- sort of
- sort out* * *I [so:t]nounobsolete usoda; žreb; prerokovanje (z žrebom)II [sɔ:t]nounvrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število; printing garnitura črk; plural razpoloženjea sort of — neke vrste, nekakafter a sort, in a sort — nekako, v neki meriin some sort — do neke mere, nekakoout of sorts colloquially čemeren, ne v redu, bolanof all sorts — vseh vrst, vsake vrsteof a sort, of sorts — slabe vrstea lawyer of a sort — odvetnik, vsaj po imenuhe is my sort — on je moje vrste, on je tak kot jazIII [sɔ:t]transitive verbrazvrstiti, razporediti, sortirati, kategorizirati; oddeliti, izločiti, izbrati; intransitive verb skladati se, ujemati se, harmonirati; družiti se (z), povezati se (z)to sort out — razvrstiti, izbrati, odbrati, oddeliti -
6 be down
intransitive verb živeti v revščini; astronomy zaiti; znižati se (cene); poleči se; ležati bolan; biti slabe volje, potrtbe down on s.o. — preganjati, ne marati koga -
7 get out
1) (to leave or escape: No-one knows how the lion got out.) pobegniti2) ((of information) to become known: I've no idea how word got out that you were leaving.) razvedeti se* * *transitive verb & intransitive verb ven potegniti, izvleči; izstopitiget out of bed on the wrong side — vstati z levo nogo, biti slabe voljeget out of hand — izogibati se nadzorstvu; končati delo -
8 mump
[məmp]intransitive verbkujati se, biti slabe volje; colloquially prosjačiti, slepariti -
9 tantrum
['tæntrəm](a fit of extreme rage, with eg shouting and stamping: That child is always throwing tantrums.) izbruh besa* * *[taentrəm]nouncolloquially nevolja, slaba volja; izbruh jeze, jeza, bes, togotato fly into a tantrum — dobiti napad besnosti. togotnosti; raztogotiti se -
10 temper
['tempə] 1. noun1) (a state of mind; a mood or humour: He's in a bad temper.) razpoloženje2) (a tendency to become (unpleasant when) angry: He has a terrible temper.) razdražljivost3) (a state of anger: She's in a temper.) jeza2. verb1) (to bring metal to the right degree of hardness by heating and cooling: The steel must be carefully tempered.) kaliti2) (to soften or make less severe: One must try to temper justice with mercy.) ublažiti•- - tempered- keep one's temper
- lose one's temper* * *I [témpə]nountemperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje; figuratively razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost); figuratively obvladanost, umirjenost, mirnost; technical mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline); technical trdota (jekla itd.); obsolete (telesna) konstitucija; obsolete kompromisin a bad temper — slabe volje, jezen ( with na)out of temper — slabe volje, jezento be in a temper — biti jezen (besen, razkačen)to have an evil temper — biti nagle jeze, biti togotento get (to fly) into a temper — razjeziti se, pobesnetito get out of temper — znevoljiti se, razjeziti seto keep (to control) one's temper — obvladati se, brzdati se, ostati mirento lose one's temper — razjeziti se, izgubiti potrpljenjeto put s.o. out of temper — spraviti koga v slabo voljo, razjeziti kogaII [témpə]transitive verbublažiti, olajšati, pomiriti, brzdati, oslabiti, popraviti; music umeriti, znižati, temperirati (ton); mešati, umesiti (ilovico); razredčiti (pijače); temperirati; kaliti (zlasti jeklo); ojekleniti; pripraviti, zmešati (barve)to temper the passions — brzdati strasti; intransitive verb omehčati se, postati popustljiv; technical imeti pravo trdoto, postati gibek, prožen -
11 cross
[kros] I adjective(angry: I get very cross when I lose something.) jezen- crosslyII 1. plural - crosses; noun1) (a symbol formed by two lines placed across each other, eg + or x.) križ2) (two wooden beams placed thus (+), on which Christ was nailed.) križ3) (the symbol of the Christian religion.) križ4) (a lasting cause of suffering etc: Your rheumatism is a cross you will have to bear.) križ5) (the result of breeding two varieties of animal or plant: This dog is a cross between an alsatian and a labrador.) križanec6) (a monument in the shape of a cross.) križ7) (any of several types of medal given for bravery etc: the Victoria Cross.) križec2. verb1) (to go from one side to the other: Let's cross (the street); This road crosses the swamp.) prečkati2) ((negative uncross) to place (two things) across each other: He sat down and crossed his legs.) (pre)križati3) (to go or be placed across (each other): The roads cross in the centre of town.) križati se4) (to meet and pass: Our letters must have crossed in the post.) križati se5) (to put a line across: Cross your `t's'.) prečrtati6) (to make (a cheque or postal order) payable only through a bank by drawing two parallel lines across it.) barirati7) (to breed (something) from two different varieties: I've crossed two varieties of rose.) križati8) (to go against the wishes of: If you cross me, you'll regret it!) nasprotovati•- cross-- crossing
- crossbow
- cross-breed
- cross-bred
- crosscheck 3. noun(the act of crosschecking.) navzkrižno preverjanje- cross-country skiing
- cross-examine
- cross-examination
- cross-eyed
- cross-fire
- at cross-purposes
- cross-refer
- cross-reference
- crossroads
- cross-section
- crossword puzzle
- crossword
- cross one's fingers
- cross out* * *I [krɔs]nounkriž, križec; križanje; krščanstvo; biology križanec; figuratively trpljenje, težava, nesreča; slang prevara; slang ( between) kompromison the cross — prečno, počez; figuratively nepoštenoII [krɔs]adjectivepočezen, prečen; nasproten (veter); neugoden; colloquially siten, čemeren, slabe volje; ( with na) jezen, hud; slang nepošten; nepošteno pridobljenIII [krɔs]adverbpoprek, postrani; figuratively narobeIV [krɔs]1.transitive verbkrižati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati; figuratively preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja);2.intransitive verbpoprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati seto cross the palm — podkupiti, dati napitninofiguratively to dot the i's and cross the t's — jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na ito cross s.o.'s hand with a piece of money — stisniti komu denar v rokoto cross the path of s.o. — srečati koga; figuratively zastaviti komu pot -
12 sour
1. adjective1) (having a taste or smell similar in nature to that of lemon juice or vinegar: Unripe apples are/taste very sour.) kisel2) (having a similar taste as a stage in going bad: sour milk.) kisel3) ((of a person, his character etc) discontented, bad-tempered or disagreeable: She was looking very sour this morning.) čemeren2. verb(to make or become sour.) skisati (se)- sourly- sourness* * *[sáuə]1.adjective ( sourly adverb)kisel, okisan, kiselkast; (o vinu) kisel, ciknjen; oster, jedek, trpek, hud; neugoden; grenak, mučen, težaven; zagrenjen, nezadovoljen, čemeren, slabe volje; neprijeten (vreme); vlažen (zemlja, tla)sour dock botany kislicasour grapes — kislo grozdje (tudi figuratively)a sour old man — čemernež, "kislica"sour-milk cheese — skuta;2.nounkar je kislo, kislinathe sour — tisto, kar je kislo; figuratively trdota, grenkoba; American kisla (alkoholna) pijačathe sweet and sour of life — sladkosti in grenkosti življenja;3.intransitive verb & transitive verbskisati (se), okisati (se); figuratively mrščiti se; zagreniti (se), biti čemern, slabe volje; spraviti (koga) v slabo voljo -
13 stick
I [stik] past tense, past participle - stuck; verb1) (to push (something sharp or pointed) into or through something: She stuck a pin through the papers to hold them together; Stop sticking your elbow into me!) zabosti2) ((of something pointed) to be pushed into or through something: Two arrows were sticking in his back.) zadreti3) (to fasten or be fastened (by glue, gum etc): He licked the flap of the envelope and stuck it down; These labels don't stick very well; He stuck (the broken pieces of) the vase together again; His brothers used to call him Bonzo and the name has stuck.) nalepiti4) (to (cause to) become fixed and unable to move or progress: The car stuck in the mud; The cupboard door has stuck; I'll help you with your arithmetic if you're stuck.) zatakniti (se)•- sticker- sticky
- stickily
- stickiness
- sticking-plaster
- stick-in-the-mud
- come to a sticky end
- stick at
- stick by
- stick it out
- stick out
- stick one's neck out
- stick to/with
- stick together
- stick up for II [stik] noun1) (a branch or twig from a tree: They were sent to find sticks for firewood.) veja2) (a long thin piece of wood etc shaped for a special purpose: She always walks with a stick nowadays; a walking-stick / hockey-stick; a drumstick.) palica3) (a long piece: a stick of rhubarb.) steblo•- get hold of the wrong end of the stick- get the wrong end of the stick* * *I [stik]1.nounpalica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen; music dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade); nautical jocosely jambor; printing vrstičnik; slang revolver; plural protje, šibje, polena (kot kurivo); figuratively colloquially dolgočasnež, sitnež; British English slang lomilno orodje, lomilkain a cleft stick — v precepu, v škripcihany stick to beat a dog figuratively pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstevthe big stick American slang politika grožnje z vojno drugi državias cross as two sticks figuratively pasje slabe voljegold stick — zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikahsword stick — votla palica, v kateri je bodalothe wrong end of the stick figuratively neugoden položaj; popačeno poročiloto be beaten with one's own stick — biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopatito be in a cleft stick — biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položajuit is easy to find a stick to beat a dog figuratively lahko je najti pretvezoto cut one's stick slang popihati jo, oditito get hold of the wrong end of the stick figuratively napačno (kaj) razumetihe wants the stick figuratively on potrebuje palico (batine);2.transitive verbpodpreti (rastlino) s palico; printing (po)staviti črkeII [stik]nounzabod, vbod, sunek; mirovanje, obtičanje; vzrok zaviranja, odlašanja; adhezija; lepljiva snovIII [stik]1.transitive verbprebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti ( out of iz); natakniti (čepico) (on, to na); naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na); zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem; colloquially vreči pri izpitu; figuratively spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu); slang prevarati, oslepariti; slang prenesti, vzdržati;2.intransitive verbtičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti ( out of iz); (pri)lepiti se (on, to na, za); zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa); obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figuratively); zagaziti; čvrsto sedeti (na konju); colloquially osta(ja)ti, vztrajati ( at to pri), držati se (to česa), ostati zvest (by komu, čemu); ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)stuck to American slang zaljubljen, zateleban vstuck up slang zmeden, zbeganto stick at — ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se obhe sticks at nothing — on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadržito stick bills — lepiti lepake, plakate, plakatiratistick no bills! — plakatiranje prepovedano!to stick to one's guns figuratively ostati zvest čemu, ne prelomiti besedeto stick it slang vzdržati, vztrajatito stick to it — oprijeti se, ne popustitito stick a knife into s.o.'s back — zasaditi komu nož v hrbeta man who will stick at nothing figuratively človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavisome money stuck to his fingers figuratively poneveril je nekaj denarjato stick to the point — ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmetait sticks in my throat — obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figuratively ne morem zaupatiif you throw mud enough, some of it will stick — če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjemto stick to his word — držati (svojo) besedo; -
14 cheer
[ iə] 1. noun1) (a shout of approval, encouragement or welcome: Three cheers for the Queen!) vzklik2) (mood: Be of good cheer.) razpoloženje2. verb(to give a shout of approval etc (to): The crowd cheered the new champion.) vzklikati- cheerful- cheerfully
- cheerfulness
- cheerless
- cheers!
- cheery
- cheerily
- cheeriness
- cheer up* * *I [číə]1.transitive verbrazveseliti; podžigati, spodbujati, tolažiti;2.intransitive verbveseliti se, vzklikati, odobravati, ploskatiII [číə]nounrazpoloženje, vedrost, veselost; odobravanje; navijanje (na tekmi); pogostitev, jedto give s.o. a cheer — nazdraviti komuto make good cheer — pirovati, gostiti sewhat cheer? — kako se imaš? -
15 indisposed
[indi'spəuzd]((slightly) ill: The princess is indisposed and has cancelled her engagements.) (biti) slabega počutja* * *[indispóuzd]adjectivenejevoljen, slabe volje, nerazpoložen (to, towards, with) -
16 queer
[kwiə] 1. adjective1) (odd, strange or unusual: queer behaviour; queer noises in the middle of the night.) čuden2) (sick; unwell: I do feel a bit queer - perhaps I ate too many oysters.) slab3) ((slang) homosexual.) homoseksualen, pedrski2. noun(a homosexual.) peder- queerly- queerness* * *I [kwíə]adjective ( queerly adverb)čuden, nenavaden, svojevrsten, čudaški, komičen; colloquially dvomljiv, sumljiv, na slabem glasu (posel); colloquially bolehen, slab, omotičen; slang pijan, homoseksualen; slang ponarejen; American slang ves mrtev na kaj (for, about)to be in Queer Street — biti v (denarni) stiski, zadolženII [kwíə]nounslang homoseksualec; slang ponarejen denarIII [kwíə]transitive verbslang pokvariti; slang napačno prikazati ( with komu)to queer o.s. — škodovati siBritish English to queer the pitch for s.o. — prekrižati komu račune -
17 rusty
1) (covered with rust: a rusty old bicycle.) zarjavel2) (not as good as it was because of lack of practice: My French is rusty.) okoren* * *[rʌsti]( rustily adverb)rjast, zarjavel; rjaste barve; (o blagu) ponošen, obledel; figuratively zarjavel, star, zastarel, (ki je) iz vaje; zapuščen; napókel; (redko) hripav, hreščeč; šibek; (o slanini) žarek, žaltav; figuratively trmast, čemern, godrnjav, sitento ride (to turn) rusty — biti (postati) slabe volje; razjeziti se -
18 tune
[tju:n] 1. noun(musical notes put together in a particular (melodic and pleasing) order; a melody: He played a tune on the violin.) napev2. verb1) (to adjust (a musical instrument, or its strings etc) to the correct pitch: The orchestra tuned their instruments.) uglasiti2) (to adjust a radio so that it receives a particular station: The radio was tuned to a German station.) naravnati (na)3) (to adjust (an engine etc) so that it runs well.) naravnati•- tuneful- tunefully
- tunefulness
- tuneless
- tunelessly
- tunelessness
- tuner
- change one's tune
- in tune
- out of tune
- tune in
- tune up* * *I [tju:n]nounnapev, melodija, arija; pesem; himna, koral, cerkvena pesem; (redko) ton; figuratively harmonija, skladnost, sklad, soglasnost; figuratively razpoloženje ( for za); phonetics intonacijain tune — uglašeno; pravilno, kot treba; aeronautics pripravljen za vzletout of tune — neuglašen; slabe voljeto the tune of — po melodiji (od); colloquially v znesku odto change one's tune, to sing another tune — colloquially figuratively ubrati drug tongive us a tune! — zapojte nam kaj!to play out of tune — music napačno igratiII [tju:n]transitive verbuglasiti (to na); radio naravnati (to na); prilagoditi, uskladiti (to z); poetically igrati (na); intransitive verb biti v skladnosti ( with z), harmonirati; zveneti; doneti -
19 will
I [wil, wəl]nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], wouldI.auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)1.(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videlI will not come back — ne bo me (več) nazaj;2.hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;3.(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;4.biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedetiit would appear — kazno je;II.intransitive verb & transitive verbhoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!I will to God! — bog daj!I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotelII [wil]nounvolja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljnowith a will — rad, vnetogood will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnosttenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemoill will — mržnja, sovraštvoto bear s.o. ill will — imeti slabe namene s komto have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljoto work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj ciljIII [wil]1.transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazatihe who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol imawilling and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustitishe willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)to will o.s. into — prisiliti se k;2.intransitive verbhoteti, zahtevati, želeti, koprneti po
См. также в других словарях:
biti — bȉti1 dv. (pomoćni gl.) <prez. supl. jèsam, enkl. obl. sam, odrični obl. nísam/nijésam jez. knjiž. ekspr., 1. l. jd prez. bȕdēm, impf. bȉjāh/bjȅh, aor. bȉh/bȉše sr, pril. sad. bȕdūći, pril. pr. bȋvši, prid. rad. bȉo/bíla ž> DEFINICIJA 1.… … Hrvatski jezični portal
slàb — slába o tudi ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prodájati — am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpoložíti — ím dov., razpolóžil (ȋ í) 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedéti — ím nedov. (ẹ í) 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zèl — zlà zlò [zǝu̯] prid., zléjši (ǝ̏ ȁ ȍ) knjiž. 1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo: zel človek; ni vedel, da je kdo lahko tako zel / zla oblast / v različnih mitologijah in religijah dobri in zli duhovi / zla usoda / zlo dejanje // ki izraža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krátek — tka o prid., krájši stil. kráčji (á) 1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost, ant. dolg: v roki je držal kratek kol; hoditi s kratkimi koraki; kratki lasje; ima zelo kratek trup in dolge noge; puška s kratko cevjo; pes s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napóta — e ž (ọ̑) 1. navadno v zvezi delati napoto, biti v napoto, za napoto s prisotnostjo povzročati, da kdo ne more opravljati svojega dela ali da ga opravlja težje, počasneje: glej, da jim ne boš delal napote; nikomur noče biti v napoto; ekspr. samo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika